Vedno nam je v veselje opazovati, kako ptičje krmilnice v bližino našega doma privabljajo različne vrste ptic, o katerih se med opazovanjem lahko veliko naučimo. Največje zadovoljstvo pa nam gotovo prinaša misel, da s krmljenjem pomagamo pticam prebroditi zimsko obdobje, ko same ponavadi ne uspejo najti dovolj hrane. To še posebej velja za urbano okolje, kjer so naravni viri hrane, kot so semena ter različni rastlinski plodovi, zelo omejeni. Ko se odločimo za krmljenje ptic, moramo upoštevati nasvete glede izbora mesta ter načina krmljenja, prav tako moramo biti pozorni na vrsto hrane, ki jo pticam ponudimo.
Najprimernejši čas za krmljenje je najhladnejše obdobje leta – od oktobra do aprila, še posebej pri temperaturah, nižjih od –5 stopinj Celzija, oziroma takrat, ko so tla prekrita z zapadlim snegom. Pomembno je tudi, da hranjenja ne prekinemo vse do konca hladnega obdobja. Pticam bi namreč povzročili škodo, če bi jim nenadoma ukinili vir hrane, na katerega so se pravkar navadile.
Ptičjo krmilnico postavimo na mesto, ki ni izpostavljeno vetru. Priporočljivo je, da se v bližini krmilnice (vendar ne bližje kot 3 m stran) nahajajo drevesa ali grmovje, kar pticam nudi naravno zavetje pred plenilci. V primeru, da se v bližini nahajajo mačke, ki bi utegnile pleniti ptice, bodimo pri izbiri mesta za krmljenje še posebej previdni oziroma se krmljenju ptic raje odrecimo. Dobro je, da ptičjo krmilnico pritrdimo na višji kovinski drog, po katerem mačke in ostali plenilci ne morejo plezati. Streha krmilnice naj sega čez robove krmilnice, da krma ostane suha tudi ob močnejšem dežju, krmilnica pa naj bo odprta z vseh strani, kar pticam omogoča boljši pregled nad dogajanjem v okolici in po potrebi hiter umik v zavetje.
Pomembno je vedeti, kakšno vrsto krme izbrati, saj lahko z napačno izbiro krme pticam škodujemo. Izberemo lahko že pripravljeno kupljeno mešanico semen ali posamezne vrste semen, npr. sončnična ali bučna. Pticam lahko ponudimo tudi ječmen, oves, proso in ostale žitarice, ki gredo še posebej v slast zrnojedim pticam, npr. sinicam, vrabcem ter ščinkavcem. Pri nakupu semen pazimo, da nabavimo tista, ki so namenjena krmljenju in ne sejanju, saj so slednja strupena. Ptice se bodo veselile tudi nasekljanih orehov in lešnikov. Kosom, škorcem, drozgom in podobnim pticam, ki se prehranjujejo z mehkejšo hrano, raje ponudimo rozine, ovsene kosmiče ali na koščke narezano sadje. Za krmljenje so primerni tudi drugi rastlinski plodovi kot so žir, šipek, bezgove jagode ipd. V hudem mrazu morajo ptice imeti ustrezno zalogo maščevja, zato je dobrodošlo, da jim ponudimo tudi goveji loj. Nikar pa pticam ne ponujajmo margarine ali ostalih virov maščob, ki se uporabljajo v kuhinji, ker pticam škodijo. Prav tako ptic ne hranimo z ostanki hrane, namenjene ljudem. Med neprimerne vrste krme spada tudi kruh, saj vsebuje velik delež ogljikovih hidratov, ki pa jih ptice težko prebavljajo, ker v prebavilih nimajo določenih encimov za razgradnjo ogljikovih hidratov. Kruh lahko v najslabšem primeru povzroči celo pogin ptice.
Krmilnico moramo redno čistiti in ostanke hrane ter morebitne iztrebke odstranjevati sproti, saj se le tako izognemo pojavu plesni na krmi ter preprečimo prenos različnih bolezni.
Če imamo vrt ali sadovnjak, lahko pticam na rastlinah pustimo nekaj neobranega sadja ali podobnih plodov. Naše veselje bo v tem primeru še toliko večje, saj bomo ptice lahko opazovali, kako se hranijo na njim najbolj naraven način.
Avtor besedila: Društvo prijateljev živali Severne Primorske
(kopiranje besedila dovoljeno na podlagi dovoljenja avtorja)
english
